Za doseganje predpisanih in pričakovanih vrednosti emisij dimnih plinov je treba zagotoviti uporabo samo zračno suhih drv. Za zračno suha drva se štejejo drva z vlažnostjo pod 20 %. Maksimalna vlažnost drv, ki se jih sme uporabljati za kurjenje v kurilnih napravah pa je 25 %.

Podiranje dreves in sekanje se naj opravi v decembru ali januarju, ko je vsebnost vlage v lesu najmanjša. Vlažnost posekanega lesa je od 40 do 60 % in ga je potrebno pred kurjenjem razžagati, razcepiti in posušiti. Debelino in dolžino polen navede proizvajalec kurilne naprave. Najbolj učinkovito je naravno sušenje drv. Drva zložimo tako, da se prezračujejo, zaščitimo jih pred vremenskimi vplivi (sneg, dež) ter priporočljivo je, da so na podstavku dvignjenem od tal. Pomembna je tudi lega – sonce ali senca. Čas sušenja drv je odvisen od vrste lesa in sicer priporoča se najmanj:

• 1 leto za topol in smreko,
• 1,5 leta za lipo, jelšo, brezo,
• 2 leti za bukev, jesen, sadno drevje,
• 2 do 3 leta za hrast.

Višja vlažnost drv ne povzroča samo slabše zgorevanje z visokimi emisijami in nižji izkoristek kurjenja, ampak povzroča tudi bistveno nižjo energijsko vrednost goriva.